Vzajemnost kot družbena norma je pričakovanje, da se ljudje odzovejo drugim ljudem na podobne načine - odzivanje na darila in prijaznost drugih s podobno dobrohotnostjo in odzivanje na škodljiva dejanja drugih, bodisi z brezbrižnostjo ali kako drugo obliko povračilnega ukrepa. Takšne norme so lahko krute in mehanične, kot dobesedno razumevanje zakona "oko za oko", lahko pa so kompleksne in sofisticirane, kot subtilno razumevanje, da so lahko anonimne donacije različnim svetovnim organizacijam oblika vzajemnosti za prejem zelo osebnih koristi, podobno kot starševska ljubezen.
Norma vzajemnosti močno niha v svoji podrobnosti od situacije do situacije ter od družbe do družbe. Antropologi in sociologi so pogosto trdili, da so nekatere različice norme socialno neizogibne. Rezultati vzajemnosti so tako vidni v teoriji socialne izmenjave, evolucijske psihologije, socialne psihologije, kulturne antropologije ter v teoriji o racionalnem izbiranju.