Mopresidente wa Afrika Borwa | |
---|---|
O thomile ofising 15 Dibokwane 2018 | |
A eteletšwego pele ke | Jacob Zuma |
Motlatšamopresidente wa Afrika Borwa | |
Mo setulong 26 Mopitlo 2014 – 14 Dibokwane 2018 | |
Mopresidente | Jacob Zuma |
A eteletšwego pele ke | Kgalema Motlanthe |
Modulasetulo wa African National Congress | |
O thomile ofising 18 Manthole 2017 | |
A eteletšwego pele ke | Jacob Zuma |
Modulasetulo wa Legotla la peakanyo ya setšhaba | |
O thomile ofising 3 Mosegamanye 2014 | |
Mopresidente | Jacob Zuma |
A eteletšwego pele ke | Trevor Manuel |
Motlatšamopresidente wa African National Congress | |
Mo setulong 18 Manthole 2012 – 18 Manthole 2017 | |
Mopresidente | Jacob Zuma |
A eteletšwego pele ke | Kgalema Motlanthe |
A hlatlangwa ke | David Mabuza |
Mongwaledi Kakaretšo wa African National Congress | |
Mo setulong 1991–1997 | |
Mopresidente | Nelson Mandela |
A eteletšwego pele ke | Alfred Baphethuxolo Nzo |
A hlatlangwa ke | Kgalema Motlanthe |
Ditshidimošo tša gagwe | |
O belegwe | Matamela Cyril Ramaphosa 17 Dibatsela 1952 Soweto, Transvaal |
Setšhaba | Afrika Borwa |
Mokgatlo wa dipolotiki | African National Congress |
Molekane(ba) | Hope Ramaphosa 1978-1989 (div) Nomazizi Mtshotshisa 1991-1993 (div) Tshepo Motsepe (m. 1996) |
Bana | 4 |
Mo tharing ya | Yunibesithi ya Limpopo Yunibesithi ya Afrika Borwa Damelin |
Mošomo (ka go šoma) | Rakgwebo Mokgatlo wa bašomi Radipolotiki. |
Mošomo (ka thuto) | Ramolao |
Matamela Cyril Ramaphosa (o belegwe ka la 17 Dibatsele 1952) ke rakgwebo le radipolotiki wa Afrika Borwa. Ka 2018 o tšere marapo a go ba Mopresidente wa Afrika Borwa wa bohlano yo a kgethilwego ka temokrasi. Yena o kgethilwe go ba mopresidente wa African National Congress (ANC) ka 2017. Pele e be e le molwela kgethologanyo, moetapele wa mokgatlo wa bašomi le rakgwebo. Ramaphosa o šomile bjalo ka mongwaledipharephare go Mopresidente wa peleng wa ANC Nelson Mandela.[1] O be a le motlatšapresidente wa Mopresidente Jacob Zuma, le modulasetulo wa Khomišene ya Peakanyo ya Bosetšhaba go tloga ka 2014 go fihla ka 2018.
O bitšwa morerišani wa bokgoni [2] le setsebi sa maano,[3] yo a šomilego bjalo ka morerišani yo mogolo wa ANC nakong ya phetogo go temokrasi ya Afrika Borwa.[4] Ramaphosa o ile a aga mokgatlo o mogolo le o matla kudu wa bašomi mo nageng, e lego Kopano ya Bosetšhaba ya Bašomi ba Meepo (Afrika Borwa) (NUM).[5] O ile a bapala tema ye bohlokwa, ka Roelf Meyer wa National Party, nakong ya ditherišano tša go fediša kgethologanyo mo Afrika Borwa le go sepetša naga go ya dikgethong tša mathomo tša kakaretšo tša Afrika Borwa ka 1994.[6] Ramaphosa e be e yo a kgethilwego ya Nelson Mandela ya go ba Mopresidente wa ka moso.[7] Ramaphosa o tsebega kudu bjalo ka rakgwebo, gomme diphahla ya gagwe yeo e akanyetšwago e feta R6.4 bilione ($450 milione) go tloga ka 2018,[8] ka dithoto tse 31[9] le beng ba go lemogwa bao ba bego ba swerwe peleng ka dikhamphaning tša go swana le McDonald's Afrika Borwa, modulasetulo wa boto ya MTN le setho sa boto bakeng sa Lonmin.
Ramaphosa o šomile bjalo ka Motlatšamopresidente wa Afrika Borwa go tloga ka 2014 go fihla ka 2018. Ka morago o ile a kgethwa go ba mopresidente wa African National Congress (ANC) go 54th National Conference of the African National Congress ka Dibatsela 2017. Ramaphosa ke modulasetulo wa peleng wa Khomišene ya Peakanyo ya Bosetšhaba ya Afrika Borwa,[2] yeo e nago le maikarabelo a peakanyo ya maano bakeng sa bokamoso bja naga, ka nepo ya go kgoboketša Afrika Borwa "go dikologa sete ye e swanago ya maikemišetšo le dilo tše di tlago pele go otlela tlhabollo ka nako ye telele".[2] Ka 2018 o ile a ba e Mopresidente wa Afrika Borwa ntle le dikgetho tša kakaretšo, morago ga gore Jacob Zuma a role modiro. Ramaphosa o ile a kgethwa gape go ba mopresidente ke National Assembly of South Africa go nako ya gagwe ya mathomo ka botlalo ka Motsheganong 2019 ka morago ga phenyo ya ANC ka go dikgetho tša kakaretšo tša Afrika Borwa tša 2019. Ramaphosa o šomile bjalo ka modulasetulo wa Kopano ya Afrika go tloga ka 2020 go fihla ka 2021.[1]
Go sa šetšwe mangwalo a gagwe a go hlatsela bjalo ka mothekgi yo bohlokwa wa phetogo ya khutšo ya naga ya gabo go ya go temokrasi, o ile a swaiwa diphošo gape ka lebaka la go swara dikgahlego tša gagwe tša kgwebo,[10][11][12][13][14] le ge e le gore ga se a ke a latofatša ka baka la modiro wo o sego molaong go le ge e le efe ya dingangišano tše. Ditirišano tša kgwebo tšeo di tsošago ngangišano di akaretša kgwebo ya gagwe ya mohlakanelwa le Glencore[15] le ditatofatšo tša go holega ka tsela yeo e sego molaong go tšwa go ditumellano tša malahla le Eskom tšeo a di gannego ka go tia,[16][17] nakong yeo Glencore e be e le setšhabeng ka baka la mediro ya yona ya kgwebo yeo e nago le tshekamelo yeo e akaretšago Tony Blair kua Bohlabela bja Magareng; morwa wa gagwe, Andile Ramaphosa, le yena o hweditšwe a amogetše ditefelo tša palomoka ya R2 milione go tšwa go Bosasa, khamphani ya tšhireletšo yeo e amegago go bomenetša le go thopša ga mmušo ke Zondo Commission; [18][19][20] le go thwala ga gagwe lekgotleng la balaodi la Lonmin mola a tšea boemo bjo mafolofolo ge Dipolao tša Marikana di diregile lefelong la Lonmin la Marikana. Ka la 15 Phato 2012 o ile a ipiletša go kgato kgahlanong le seteraeke sa bašomi ba meepong ba Marikana, seo a se biditšego boitshwaro bja "dastardly criminal" bjo bo nyakago gore go tšewe "kgato ya go sepelelana".[21] Ka morago o ile a dumela le go itshola go tšea karolo ga gagwe tirong yeo gomme a bolela gore e e ka be e ile ya phengwa ge nkabe go dirilwe maano a tšhoganetšo pele ga seteraeke sa bašomi.[22]
Ka la 19th December 2022 go ile gwa tsebišwa gore Khonferentshe ya Bosetšhaba ya bo 55 ya ANC e kgethile Ramaphosa go ba mopresidente wa bobedi bjalo ka mopresidente wa ANC.[23]