Atena

Atena Grški zapis Άθηνά ali Ἀθήνη
Boginja modrosti in pravične vojne, pokroviteljica umetnosti in obrti; zaščitnica Aten
Atena s šlemom Velletrijevega tipa. Rimska kopija (1. stoletje) grškega izvirnika, ki ga je okrog 430 pr. n. št. ustvaril Krezil. Louvre, Pariz
Kultno središče	Atene
Prebivališče	Olimp
Simbol	sova, oljka, kača, egida, čelada, oklep, kopje, gorgonski amulet
Osebne informacije
Starši	Zevs, Metida
Sorojenci	polbrat Poros
Otroci	pastorek Erihtonij
Ustrezniki
Rimski ustreznik	Minerva
Etruščanski ustreznik	Menrva
Kanaanski ustreznik	Anat[1]
Egipčanski ustreznik	Neit
Keltski ustreznik	Sulis

Aténa (grško Άθηνά, Athēnâ ali Ἀθήνη, Athénē; dorsko Άσάνα, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje). Imenovali so jo tudi Atena Palada. Je hči Zevsa in Metide. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr. Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji (theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος, Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nike. Prikazana je z egido na prsih (ščit njenega očeta Zevsa^[2]), s šlemom in s ščitom z glavo Gorgone Meduze, votivnim darom Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se je v grški mitologiji pojavljala kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali Atena Partenos (Atena Devica). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.

Ateno so kot zaščitnico mesta (Atena Poliada) častili po vsej Grčiji, posebno razmerje pa je imela do Aten, na kar kaže tudi etimološka povezanost med imenom boginje in mesta.^[3] Atene imajo množinsko ime zato, ker so bile kraj, v katerem je Atena že od najzgodnejših časov predsedovala svojemu sestrstvu (Athenai).^[4] Atena je bila namreč v Egeju po vsej verjetnosti boginja že v prazgodovinskih časih.^[5] Nekatere najdbe kažejo, da je bila v začetku Atena sova ali splošneje ptičja boginja. V tretji knjigi Odiseje privzame obliko morskega orla. Njena egida (ščit) je morda ostanek kril;^[6] na antični lončenini z rdečimi poslikavami je namreč prikazana s krili.

V olimpijskem panteonu je bila Atena ustvarjena kot najljubša Zevsova hči, ki se je rodila iz njegovega čela, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je ohranila v več različicah. V najpogosteje navajani Zevs leže z Metido, boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta^[7] Da bi se izognil posledicam, Zevs po odnosu spremeni Metido v muho in jo pogoltne, vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje povzroča Zevsu hude bolečine in Prometej, Hefajst, Hermes ali Palemon (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z dvorezno minojsko sekiro (labrida Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave.

Po fragmentih, pripisanih pollegendarnemu feničanskemu zgodovinarju Sanhuniatonu, domnevno napisanih pred trojansko vojno, je bila Atena hči Kronosa, kralja Biblosa, ki naj bi obiskal 'nenaseljivi svet' in podaril Atiko Ateni.

1. ↑ L. Day 1999, str. 39. sfn error: no target: CITEREFL._Day1999 (pomoč)
2. ↑ Zevsa so imenovali tudi Zevs Egidonosec
3. ↑ "Ali se je boginja imenovala po mestu ali mesto po boginji, je starodavno vprašanje" (Burkert, str. 139).
4. ↑ Ruck and Staples, str. 24.
5. ↑ Ali je njeno ime bilo del eteokretskega jezika, bomo vedeli šele, ko bo razvozlana linearna pisava A.
6. ↑ Frederick John Kluth, The Role of Athena in Ancient Greek Art (angleško)
7. ↑ Primerjaj s prerokbo o Tetidi.