Back Австралиа Abkhazian Australia ACE Аустралие ADY Australië Afrikaans Australien ALS Австралия ALT አውስትራልያ Amharic Awto AMI Australia AN Australand ANG
Avstralija Commonwealth of Australia
| |
|---|---|
 Zastava
| |
| Himna: »Advance Australia Fair«[1] | |
.svg) | |
| Glavno mesto | Canberra |
| Največje mesto | Sydney |
| Uradni jeziki | nima[2] |
| Nacionalni jezik | angleščina (de facto)[2] |
| Demonim(i) | Avstralec, Avstralka, pogovorno angleško Aussie[3][4] Ozzie[5][6] |
| Vlada | federalna parlamentarna ustavna monarhija |
• kralj | Karel III. |
• generalni guverner | David Hurley |
• predsednik vlade | Anthony Albanese |
| Neodvisnost od Združenega kraljestva | |
| 1. januar 1901 | |
| 11. december 1931 | |
| 3. marec 1986 | |
| Površina | |
• skupaj | 7.617.930 km2 (6.) |
• voda (%) | 1 |
| Prebivalstvo | |
• popis 2021[7] | 25.890.773 |
• gostota | 3,5/km2 |
| BDP (ocena 2023)[8] | |
• skupaj (nominal.) | 1,69 bilijona $ (14.) |
• skupaj (PKM) | 1,72 bilijona $ (20.) |
• na preb. (nominal.) | 63.487 $ (10.) |
• na preb. (PKM) | 64.674 $ (23.) |
| Gini (2018) | 32,5[9] srednji |
| HDI (2021) | 0,951[10] zelo visok · 5. |
| Valuta | avstralski dolar (AUD) |
| Časovni pas | UTC +8 do +10,5 (različni) |
• poletni | UTC +8 to +11,5 (različni) |
| Stran vožnje | leva |
| Klicna koda | 61 |
| Internetna domena | .au |
Avstralija (angleško Australia) je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza. Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v regiji Avstralazija. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija izhaja iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela.
Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Ima 23 milijonov prebivalcev, njeno glavno mesto pa je Canberra. Uradni jezik je angleščina. Leži na južni in vzhodni polobli. Na zahodu jo obdaja Indijski ocean na vzhodu pa Tihi ocean.
Je najbolj osamljena in od Evrope najbolj oddaljena celina. Zaradi osamljene lege tu živijo posebne prečudovite živali kot so kenguru, koala, kljunaš, vombat, emu, kazuar in rastline kot je npr. evkalipt. Evkalipt je značilno avstralsko visoko drevo z debelimi listi in močnim vonjem, kljunaš je sesalec s širokim ploščatim repom, glava je podobna račji in večino časa preživi v vodi, vombat pa je dolg slab meter, dobro koplje in je v ožjem sorodu s koalami.
Avstralijo je odkril James Cook leta 1770. Prvotni prebivalci so bili aborigini. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in prepričani so bili, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Aborigini so za lov uporabljali bumerange in kopja. Klasičen bumerang za boj in lov se ni vračal nazaj k metalcu. V klasični obliki ima bumerang 2 kraka v obliki črke L lahko pa ima tudi 3. Po odkritju Avstralije so se vanjo začeli naseljevati belci, ki so preganjali aborigine. Prišlo je do spopadov, ampak neoboroženi domačini se niso mogli kosati z dobro oboroženimi Evropejci. Aborigini so živeli v slabih življenjskih razmerah in bili so slabo izobraženi. Zaradi tega so se začele pojavljati tudi mnoge smrtonosne bolezni in veliko aboriginov je umrlo. Šele po letu 1970 se je vlada zavzela za izboljšanje življenjskih razmer aboriginov,tako da danes število aboriginov spet narašča.
Avstralija ima veliko naravnih bogastev kot so: železo, baker, zlato, srebro, diamant, safir, premog, zemeljski plin, nafta, uran in še veliko več. Avstralija je prav tako tudi največja izvoznica boksita iz katerega pridelujejo aluminij.
Avstralsko kmetijstvo pridela večino osnovnih živil, s katerimi lahko zadovolji potrebe domačega prebivalstva, poleg tega pa je pomemben izvoznik volne, pšenice, govejega mesa, sladkorja in konzerviranih živil. Avstralija je največja pridelovalka in izvoznica volne, ter vodilna dobaviteljica govejega mesa. Med ovcami je gotovo najbolj znana merino ovca, ki daje posebno fino volno.
- ↑ Avstralija ima tudi kraljevo himno, »God Save the King«, ki jo igrajo ob obiskih članov britanske kraljeve družine. Ob vseh drugih priložnostih se igra nacionalna himna »Advance Australia Fair«
It's an Honour – Symbols – Australian National Anthem Arhivirano 2007-11-09 na Wayback Machine. and DFAT – "The Australian National Anthem" Arhivirano 2007-10-23 na Wayback Machine.; »National Symbols« (PDF). Parliamentary Handbook of the Commonwealth of Australia (29. izd.). 2005 [2002]. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. junija 2007. Pridobljeno 7. junija 2007. - ↑ 2,0 2,1 »Pluralist Nations: Pluralist Language Policies?«. 1995 Global Cultural Diversity Conference Proceedings, Sydney. Department of Immigration and Citizenship. Pridobljeno 11. januarja 2009. »Angleščina nima uradnega statusa, a je tako uveljavljena kot vsakdanji jezik, da je de facto uradni jezik, kot tudi nacionalni jezik.«
- ↑ The Macquarie Dictionary
- ↑ Collins English Dictionary. Bishopbriggs, Glasgow: HarperCollins. 2009. str. 18. ISBN 9780007228997.
- ↑ Oxford English Dictionary
- ↑ The Compact Oxford English Dictionary
- ↑ »National, state and territory population«. Australian Bureau of Statistics. 26. september 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
- ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Australia)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
- ↑ »Income Distribution Database«. stats.oecd.org (Database). Organisation for Economic Co-operation and Development. 16. december 2020. Pridobljeno 9. maja 2021.
- ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.