Back Konstantyn die Grote Afrikaans Konstantin der Große ALS ቆስጠንጢኖስ Amharic Constantín I AN قسطنطين العظيم Arabic قنسطنطين الاول ARZ Constantín I AST I Konstantin Azerbaijani بیرینجی کونستانتین AZB Бөйөк Константин I Bashkir
| Konstantin I. Veliki | |
|---|---|
| 57. cesar Rimskega cesarstva | |
 | |
| Vladanje | 25. julij 306–22. maj 337 Augustus (uradno Caesar) na Zahodu, 29. oktober 312-19. september 324 nesporen Augustus na Zahodu in starejši Augustus cesarstva, 19. september 324-22. maj 337 cesar združenega cesarstva. |
| Kronanje | 19. september 324 |
| Predhodnik | Konstancij Klor |
| Naslednik | Konstancij II. |
| Rojstvo | 27. februar 272[1] Niš, Zgornja Mezija[d], Rimsko cesarstvo[1] |
| Smrt | 22. maj 337[2] (65 let) Nikomedija, Bitinija in Pont, Rimsko cesarstvo |
| Zakonci |
|
| Potomci | |
| Vladarska rodbina | Konstantinska dinastija |
| Oče | Konstancij Klor |
| Mati | Helena (Flavia Julia Helena Augusta) |
Konstantin I. (latinsko Gaivs Flavivs Valerivs Avrelivs Constantinvs, grško starogrško Κωνσταντίνος Α' ο Μέγας), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Bil je prvi cesar, ki je sprejel krščanstvo. Z vzhodnim avgustom Licinijem je leta 313 izdal Milanski edikt, s katerim je po vsem cesarstvu razglasil versko svobodo. Na liturgičnem koledarju Vzhodne pravoslavne Cerkve in vzhodnih katoliških Cerkva bizantinskega obreda sta Konstantin in njegova mati Helena zapisana kot svetnika. Latinska Cerkev mu svetništva ne priznava, za zasluge za krščanstvo pa mu je dala naslov Veliki.
Izvedel je več reform. Staro grško kolonijo Bizanc je pretvoril v novo administrativno središče Rimskega cesarstva, Novi Rim, kasneje Konstantinopel, ki je bil kasneje več kot tisoč let prestolnica Bizantinskega cesarstva.
- ↑ 1,0 1,1 The Cambridge Companion to the Age of Constantine — 2 — Cambridge University Press, 2011. — P. 59. — 492 p. — ISBN 978-1-1076-0110-9
- ↑ Nicol D. M., J.F. Matthews Encyclopædia Britannica