Logaritem

Grafi funkcij (modra), (rdeča) in (vijolična)
Logaritem števil 0-10. Na x-osi so argumenti logaritmov, na y-osi so vrednosti po enačbi , krivulje pa označujejo osnove a

Logarítem (starogrško λόγος: lógos - beseda + starogrško ἀριθμός: aritmós - število[1]) oziroma logaritemska funkcija je v matematiki funkcija, ki iz eksponentne enačbe vrne eksponent . Zapiše se jo v obliki , kjer sta . To se bere logaritem x z osnovo a. se imenuje logaritmand ali pa argument.

Algebrska definicija logaritma:

Logaritemska funkcija je definirana le za pozitivna števila, njena zaloga vrednosti pa so vsa realna števila:

Zgledi:

Antilogaritmiranje je postopek, s katerim se zapletenejši logaritemski izraz predela v eksponentno enačbo. To omogoča lažje reševanje.

Zgleda:




Dobimo kvadratno enačbo.


Ta rešitev odpade, ker je osnova pri eksponentni funkciji definirana kot pozitivno število.

Vrednosti logaritmov so pred pojavom računalnikov prebirali iz logaritemskih tablic. Slovenski matematik Jurij Vega je bil avtor znanega logaritmovnika Thesaurus Logarithmorum Completus.

  1. »logarithm« (v angleščini). Wikislovar. Pridobljeno 9. aprila 2013.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne