Pilot

Pilót (tudi letalec) je oseba, ki upravlja zrakoplov in nadzoruje let letala z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco in vsa ustrezna pooblastila. Vsaka pilotska pot se prične v certificirani letalski šoli, sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena. Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah (Ljudska republika Kitajska, Socialistična republika Vietnam, Republika Kuba, Ljudska demokratična republika Laos itd.) to v večini člani partije oz. političnih strank. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili navigatorji ali inženirji (npr. letalo Douglas DC-6 ali Lockheed Constellation), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Drugi člani posadke, kot so stevardese, mehaniki in zemeljsko osebje, operaterji dronov niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del kabinskega osebja. V Sloveniji ima poklicno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev^[1] od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo doktorjev znanosti je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot).

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. Cessna 152 ali Piper Tomahawk) velikokrat je to v začetku v aeroklubu z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo) in napredujejo po ratingih na inštrumentalno letenje ter na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. Beechcraft Bonanza, Cessna Centurion, Commander 114, Piper Comanche) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. Cessna 340, Piper Seneca, Piper Twin Comanche) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda in pridobijo licenco poklicnega pilota CPL(A) za katero potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na type rating za turbo propelerska (npr. Dash 8, King Air) ali reaktivna letala (npr. Airbus A320, Boeing 737) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

Šolanje vojaškega pilota stane več ker so vsi stroški letenja tudi stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo 12 milijonov USD^[2] za lovske pilote F-22 Raptorjev in pilote bombnikov B-52 Stratofortress, 7 milijonov USD za pilote jurišnikov A-10 Thunderbolt II, 3 milijone USD za transportne pilote C-130J Hercules in 1.5 milijona USD za pilote KC-135 Stratotankerjev. Seveda najprej vsi začnejo na šolskih letalih.

1. ↑ »Letno poročilo 2022« (PDF). CAA. Pridobljeno 28. januarja 2023.
2. ↑ Hollings, Alex (26. marec 2024). »HERE'S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS«. SANDBOXX. Pridobljeno 26. aprila 2024.