Sekunda

Sekunda
Zaskočni mehanizem, ki ga upravlja nihalo ure, tiktaka vsako sekundo
Informacije o enoti
Sistem enote	Osnovna enota SI
Enota	Čas
Simbol	s

Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.^[1] Sekunda je šestdesetina minute, ki je šestdesetina ure, torej je sekunda enaka 1/3600 ure. Sekundo nadalje delimo po desetiškem sistemu, pri čemer uporabljamo standardne predpone SI - tisočinka sekunde je tako milisekunda, milijoninka mikrosekunda itd. Sama sekunda je poleg sistema SI tudi osnova sistema enot CGS in nekaterih drugih merskih sistemov.

Do leta 1960 je bila sekunda definirana kot 86400. del povprečnega Sončevega dneva, kar se še vedno uporablja v nekaterih astronomskih in pravnih kontekstih. Težava s Sončevim dnevom je, da se počasi, a opazno podaljšuje in tudi dolžina tropskega leta ni povsem predvidljiva. Zato gibanje na relaciji Sonce-Zemlja ne velja več za primerno osnovo definicije. Ta po zaslugi napredka fizike, ki je omogočil razvoj atomskih ur, zdaj temelji na osnovnih značilnostih narave.

Neskladje z astronomskim časom uravnava Mednarodna telekomunikacijska zveza z dodajanjem prestopnih sekund k univerzalnem koordiniranem času (UTC), kar se zgodi vsakih nekaj let. Z leti je postal UTC, ki šteje SI sekunde, osnova za uradno merjenje časa v številnih državah po svetu ali vsaj de facto standard za civilno uporabo.^[2]

V eni sekundi svetloba prepotuje razdaljo 299.792.458 m.

1. ↑ "Second". The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/second.html. Pridobljeno 10.7.2015. 
2. ↑ McCarty, Dennis D.; Seidelmann, Kenneth P. (2009). Time: From Earth Rotation to Atomic Physics. Weinheim: Wiley. str. 68, 232.