Spolna vloga

Spolne vloge so skupek družbeno sprejetih stališč, vedenj in prepričanj, ki veljajo primerna ali zaželena za posameznika glede na njegov spol. Kljub temu, da so spolne vloge oblika širših družbenih vlog, pa se v tradicionalni družbi pogosto razumejo kot "naravne" - biološko pogojene in zgodovinsko potrjene, s tem pa veljavne. Tovrstno mišljenje pa prispeva k nastanku in utrditvi spolnih stereotipov^[1][2][3] in posledično družbenih spolnih neenakosti^[4][5][6].

Spolne vloge so običajno osredotočene na pojmovanje moškosti in ženskosti, čeprav obstajajo izjeme in razlike. Ta spolna pričakovanja se lahko med kulturami razlikujejo, posebej z vidika patriarhata in matriarhata, razlikujejo pa se lahko tudi glede na rasno ali etnično pripadnost osebe. Spolne vloge pogosto pogojuje to, kako je neko gospodinjstvo sestavljeno, pa tudi dostop do virov, ekonomski in drugi zunanji vplivi, naravne nesreče in raznoliki drugi lokalni dejavniki.

Spolne vloge pogosto določajo tradicionalne naloge, pristojnosti in odgovornosti, ki so v družbi pripisane ženskam drugače kot moškim. Primer tega je na primer tradicionalna spolna delitev neplačanega gospodinjskega dela^[7], ki ga v veliki meri danes še vedno opravljajo ženske. Spolne vloge vplivajo na širok spekter človekovega vedenja. Pogosto vplivajo na izbiro oblačil, poklica, način pristopa k izražanju mnenj ali reševanju problemov, na osebne odnose, ki jih oseba vzpostavlja, ter tudi na to, kako se v teh odnosih obnaša.

Tako kot tudi sam spol se s časom tudi spolne vloge in njihov položaj v družbi spreminjajo^[8], še zlasti s krepitvijo vloge žensk, prevpraševanjem moškosti, s povečanjem vidnosti transspolnih in spolno nenormativnih oseb ter s povečanjem prepoznavnosti netradicionalnih oblik družin in skupnega bivanja^[9]. Čeprav pa so se spolne vloge skozi čas razvile in razširile, se ženske tradicionalno še vedno tretira kot relevantne v "zasebni“ sferi, moške pa v "javni“. Različne skupine, predvsem feministična gibanja, si prizadevajo spremeniti vidike prevladujočih spolnih vlog, za katere menijo, da so zatiralni, netočni in seksistični.

1. ↑ Bednarska, Katarzyna (2013). »KDO NAJ DELA, KDO PA SKRBI ZA OTROKE? SPOLNI STEREOTIPI V SLOVARJIH« (PDF). Pridobljeno 6. maja 2024.
2. ↑ Vuk Kosi, Aleksandra (2020). »Izrazje in spolni stereotipi v izbranih katalogih igrač«. Pridobljeno 6. maja 2024.
3. ↑ Gorup, Sanja (2004). »Empirično raziskovanje socioloških vidikov športa: Stereotipizacija spolnih vlog v športu« (PDF). Pridobljeno 6. maja 2024.
4. ↑ Ule, Mirjana (2010). »Prikrite spolne neenakosti v izobraževalnih potekih in prehodih« (PDF). Sodobna pedagogika. Pridobljeno 6. maja 2024.
5. ↑ Jogan, Maca (2004). »Slovenska (postmoderna) družba in spolna neenakost« (PDF). Pridobljeno 6. maja 2024.
6. ↑ Mencin Čeplak, Metka (2013). »HETERONORMATIVNOST IN REGULACIJE RODNOSTI« (PDF). Pridobljeno 6. maja 2024.
7. ↑ Šadl, Hlebec (2018). »DRUŽINSKA OSKRBA OSTARELIH STARŠEV IN SPOLNE RAZLIKE V SLOVENIJI«. Pridobljeno 6. maja 2024.
8. ↑ Modic, Katja (2014). »NOVO POJMOVANJE OTROŠTVA KOT POSLEDICA SPREMINJANJA SPOLNIH VLOG«. Pridobljeno 6. maja 2024.
9. ↑ Kačičnik, Saša. »Revolucija spolnih vlog – ženske brez otrok (v Socialna pedagogika, str. 407)« (PDF). Socialna pedagogika. Pridobljeno 6. maja 2024.