Back Виетнам Abkhazian Wat Tunong ACE Вьетнам ADY Viëtnam Afrikaans Vietnam ALS ቬት ናም Amharic Vietnam AMI Vietnam AN Fietnam ANG वियतनाम ANP
Socialistična republika Vietnam Cộng Hòa Xã Hội Chủ Nghĩa Việt Nam
| |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Geslo: Độc lập – Tự do – Hạnh phúc (Neodvisnost, svoboda, sreča) | |
| Himna: Tiến Quân Ca | |
 | |
| Glavno mesto | Hanoj |
| Največje mesto | Hošiminh |
| Uradni jeziki | Vietnamščina |
| Demonim(i) | Víetnamec, Víetnamka, Víetnamci, Víetnamke |
| Vlada | Združena marksistična-leninistična enopartijska socialistična republika |
• Generalni sekretar | Nguyễn Phú Trọng |
• Predsednica | Võ Thị Ánh Xuân |
• Predsednik vlade | Phạm Minh Chính |
• Predsednik državnega zbora | Vương Đình Huệ |
| Zakonodajalec | državni zbor sovereignty_type = Nastanek |
| Ustanovitev | |
• Neodvisnost od Kitajske | 1. februar 939 |
• Prvi imperij | 968 |
• Ime "Vietnam" | 1804 |
• Treaty of Huế (1883) | 25. avgust 1883 |
• Izjava o neodvisnosti | 2. september 1945 |
• Delitev sever-jug | 21. julij 1954 |
• Ponovna združitev | 2. julij 1976 |
• Đổi Mới | 18. december 1986 |
| Površina | |
• skupaj | 331.689 km2 (66.) |
• voda (%) | 6,38 |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2022 | 103.808.319[1] (16.) |
• popis 2019 | 96.208.984[2] |
| BDP (ocena 2022) | |
• skupaj (PKM) | 251,8 milijarde USD (25.) |
• na preb. (nominal.) |  $4.122[3] (139.) |
• na preb. (PKM) | $12.881[3] (111.) |
| HDI (2019) | 0,704[4] visok · 117. |
| Valuta | đồng (₫) (VND) |
| Časovni pas | UTC +7 |
• poletni | UTC +7 |
| Klicna koda | 84 |
| Internetna domena | .vn |
1. Po imenu in po ustavi iz leta 1992 | |
Vietnam (vietnamsko Việt Nam), uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu. Vietnam na severu meji na Kitajsko, na zahodu pa na Laos in Kambodžo. Preko Tajskega zaliva meji na morju s Tajsko, prek Južnokitajskega morja pa s Filipini, Indonezijo in Malezijo. Njeno glavno mesto je Hanoj in največje mesto Hošiminh.
Vietnam je bil naseljen v paleolitski dobi, z državami, ustanovljenimi v 1. tisočletju pred našim štetjem v delti Rdeče reke v današnjem severnem Vietnamu. Dinastija Han je priključila severni in osrednji Vietnam pod kitajsko vladavino od leta 111 pr. n. št., dokler se prva dinastija ni pojavila leta 939. Zaporedne monarhične dinastije so absorbirale kitajske vplive prek konfucijanstva in budizma ter se razširile proti jugu do Mekongove delte in osvojile Chăm Pa (generični izraz za zgodovinsko politično-kulturno mrežo dominionov avstronezijsko govorečega prebivalstva, ki živi v današnjem Južnem Vietnamu, zlasti Chamov). dinastija Nguyễn — zadnja cesarska dinastija — se je predala Franciji leta 1883. Po avgustovski revoluciji (vietnamsko Cách-mạng tháng Tám) je nacionalistični Việt Minh pod vodstvom komunističnega revolucionarja Ho Ši Minha leta 1945 razglasil neodvisnost od Francije.
Vietnam je šel skozi dolgotrajne vojne v 20. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je Francija vrnila, da bi si povrnila kolonialno oblast v prvi indokitajski vojni, iz katere je Vietnam leta 1954 izšel kot zmagovalec, bil pa je istega leta tudi ločen na dva dela. Kmalu zatem se je začela vietnamska vojna, to je bila vojna med komunističnim severom, ki sta ga podpirali Sovjetska zveza in Kitajska, ter protikomunističnim jugom, ki so ga podpirale ZDA. Po zmagi Severnega Vietnama leta 1975 se je Vietnam leta 1976 ponovno združil kot enotna socialistična država pod Vietnamsko komunistično partijo (CPV). Neučinkovito načrtovano gospodarstvo, trgovinski embargo Zahoda ter vojne s Kambodžo in Kitajsko so državo še dodatno ohromili. Leta 1986 je CPV začela gospodarske in politične reforme, podobne kitajski gospodarski reformi, s čimer je državo spremenila v tržno usmerjeno gospodarstvo. Reforme so olajšale vietnamsko ponovno vključitev v svetovno gospodarstvo in politiko.
Vietnam je država v razvoju z gospodarstvom z nižjim srednjim dohodkom, a je kljub temu eno najhitreje rastočih gospodarstev 21. stoletja, pri čemer se napoveduje, da bo do leta 2050 BDP konkuriral razvitim državam. Vietnam ima visoko stopnjo korupcije, cenzure in slabo stanje človekovih pravic ; država se uvršča med najnižje mednarodne meritve državljanskih svoboščin, svobode tiska ter svobode veroizpovedi in etničnih manjšin. Je del mednarodnih in medvladnih institucij, vključno z ASEAN, APEC, CPTPP, Gibanjem neuvrščenih, OIF in WTO. Dvakrat je prevzela sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.
- ↑ »Vietnam«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 24. septembra 2022. (Archived 2022 edition)
- ↑ General Statistics Office of Vietnam 2019.
- ↑ 3,0 3,1 International Monetary Fund.
- ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). hdr.undp.org. United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-9-211-26442-5. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 15. decembra 2020. Pridobljeno 15. decembra 2020.