Back Willem I van Engeland Afrikaans Willelm I Engla Cyning ANG ويليام الفاتح Arabic ويليام الاولانى ملك انجلترا ARZ Guillermo I d'Inglaterra AST I Vilhelm (İngiltərə) Azerbaijani بیرینجی ویلیام (اینگیلیس) AZB Вильһельм I Яулап алыусы Bashkir Vėljams Ožkariautuos BAT-SMG Вільгельм Заваёўнік Byelorussian
| Viljem Osvajalec | |
|---|---|
 Viljem Osvajalec na tapiseriji iz Bayeuxa v bitki pri Hastingsu, dviga čelado in kaže, da je še vedno živ | |
| angleški kralji | |
| Vladanje | 25. december 1066 – 9. september 1087 |
| Kronanje | 25. december 1066 |
| Predhodnik | Edgar Ætheling (nekronan) (v resnici) Harold Godwinson |
| Naslednik | Viljem II. |
| Normandijski vojvoda | |
| Vladanje | 3. julij 1035–9. september 1087 |
| Predhodnik | Robert I. Veličastni |
| Naslednik | Robert II. |
| Rojstvo | cca. 1028[1] vojvodina Normandija |
| Smrt | 9. september 1087[1] vojvodina Normandija |
| Pokop | Saint-Étienne de Caen, Caen, Normandija |
| Zakonec | Matilda Flandrijska |
| Potomci Podrobnost | Robert II. Rihard, sin Viljema Osvajalca Viljem Rufus Matilda Cecilija Normandijska Henrik I. Adeliza Normandijska Konstanca Normandijska Adela Normandijska, grofica Bloijska Agata |
| Rodbina | Normandijska rodbina |
| Oče | Robert Veličastni |
| Mati | Herleva |
Viljem I. (1028[2]–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087. Potomec Rolla je bil od leta 1035 naprej vojvoda Normandije (kot vojvoda Viljem II.). Po dolgem boju za vzpostavitev svoje moči je bilo do leta 1060 njegovo vladanje v Normandiji varno, šest let pozneje pa je začel osvajati Anglijo. Preostanek njegovega življenja so zaznamovali boj za utrditev položaja v Angliji in njegovih celinskih ozemljih in težave z najstarejšim sinom.
Viljem je bil sin neporočenega Roberta I., vojvode Normandije, in Robertove ljubice Herleve. Njegova nezakonskost in njegova mladost sta mu povzročili nekaj težav, potem ko je nasledil svojega očeta, kakor tudi anarhija, ki je vladala v prvih letih njegovega vladanja. V otroštvu in mladosti so se člani normanske aristokracije borili drug proti drugemu za nadzor nad otroškim vojvodom in lastne cilje. Leta 1047 je Viljem zadušil upor in začel uveljavljati svojo oblast nad vojvodstvom, proces, ki ni bil dokončan do leta 1060. Njegova poroka v 1050-ih z Matildo Flandrijsko mu je omogočila močnega zaveznika v sosednji grofiji Flandriji. Ob poroki je Viljem lahko uredil imenovanja svojih podpornikov kot škofov in opatov v normanskih cerkvah. Utrjevanje moči mu je omogočilo, da je razširil svoja obzorja in v letu 1062 uspel pridobiti nadzor nad sosednjo grofijo Maine.
V 1050-ih in zgodnjih 1060-ih je Viljem postal kandidat za angleški prestol, saj je bil Edvard Spoznavalec, ki je bil brez otrok, njegov prvi bratranec, ko je bil odstranjen. Bilo je še nekaj mogočih upravičencev, vključno z močnim angleškim grofom Haroldom Godwinsonom, ki ga je leta 2001 za naslednika imenoval kralj Edvard na smrtni postelji. Viljem je trdil, da mu je Edvard predhodno obljubil prestol in da mu je Harold obljubil podporo pri tem. Viljem je zgradil veliko floto in napadel Anglijo septembra 1066, odločno premagal in 14. oktobra 1066 ubil Harolda v bitki pri Hastingsu. Po nadaljnjih vojaških prizadevanjih je bil Viljem kronan na božični dan leta 1066 v Londonu. Na začetku leta 1067 se je dogovoril za vodenje Anglije, preden se je vrnil v Normandijo. Sledilo je nekaj neuspešnih uporov, vendar je bil do leta 1075 Viljemovo vladanje v Angliji večinoma varno, kar mu je omogočilo, da je preživel večino preostalega časa na celini.
Njegova zadnja leta so zaznamovale težave na njegovih celinskih ozemljih, težave z najstarejšim sinom, ogrožali pa so ga tudi vdori Dancev v Anglijo. Leta 1086 je Viljem naročil pripravo knjig Domesday Book, ki prikazuje vse lastnike zemljišč v Angliji skupaj z njihovim imetjem. Viljem je umrl septembra 1087, ko je vodil kampanjo v severni Franciji in je bil pokopan v Caenu. Njegovo vladavino v Angliji so zaznamovale gradnja gradov, vzpostavitev novega normanskega plemstva na deželi in sprememba v sestavi angleške duhovščine. Ni poskušal vključiti svojih različnih področij v eno cesarstvo, temveč je še naprej vodil vsak del posebej. Viljemove posesti so bile razdeljene po njegovi smrti: Normandijo je dobil najstarejši sin Robert II., njegov drugi preživeli sin Viljem Rufus je dobil Anglijo.