Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc. Taki mediji so trdnine, kapljevine ali plini (v vakuumu zvok ne more nastajati in se v njemu ne more širiti). Nihanjem delcev v zraku (ali plinih) rečemo aerodinamični zvok, v kapljevinah hidrodinamični zvok in v trdninah ali togih telesih vibracije. V kapljevinah in plinih je zvok vedno longitudinalno ali vzdolžno valovanje, v trdninah pa se zvok premika kot transverzalno ali prečno valovanje.

Hrup je oblika zvočnega valovanja, ki ga definiramo kot nezaželen ali škodljiv zvok.

Zvok lahko opredelimo s frekvenco in ravnjo zvočnega tlaka. Prva je povezana z višino tona, druga pa z glasnostjo.

V ožjem pomenu lahko definiramo zvok le kot zvočno valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega ušesa, to je med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvok z nižjimi frekvencami imenujemo infrazvok, zvok z višjimi frekvencami pa ultrazvok.

Zvok, ki ga sestavlja le ena sinusoida (ena frekvenca), imenujemo ton. Frekvenčni spekter tona ima eno črto. Zven je zvok, ki ga sestavlja več sinusnih valovanj z različnimi frekvencami, navadno osnovni ton in višji harmonični toni (alikvotni toni), katerih frekvence so celoštevilski večkratniki frekvence osnovnega tona. Frekvenčni spekter zvena je črtast. Šum je zvok, v katerem so v večji ali manjši meri navzoče vse sinusne sestavine v nekem frekvenčnem intervalu, njegov spekter je zvezen. Aperiodični šum je pok.

Zvok in z njim povezane fizikalne pojave preučuje akustika, subjektivno človeško zaznavanje zvoka pa psihoakustika.