Epírski despotát ali Epírska kneževína (srednjeveško grško Δεσποτᾶτον τῆς Ἠπείρου, latinizirano: Dĕspŏtãtŏ tēs Ēpĕírŏu) je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204. Imela se je za zakonito naslednico Bizantinskega cesarstva, tako kot Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo. Naziv »despotat« ni najbolj primeren, saj prvi epirski vladarji niso imeli naslova despot. Naslov despot tudi ni bil déden in ni bil povezan z nobeno obliko sodne oblasti.