Johann Gottlieb Fichte

Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte
Rojstvo	19. maj 1762[…]; Rammenau, Saška, Sveto rimsko cesarstvo
Smrt	27. januar 1814[…] (51 let) ali 29. januar 1814 (51 let); Berlin, Provinca Brandenburg, Kraljevina Prusija
Državljanstvo	Nemčija
Poklic	filozof, univerzitetni učitelj, pisatelj
Obdobje	Filozofija 18. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	nemški idealizem
Glavna zanimanja	metafizika, dialektika, etika, politična filozofija
Pomembne ideje	triada, absolutni Jaz, ne-Jaz, nemški nacionalizem
	Vplivi Kant, Descartes, Spinoza, Reinhold, Schiller;
	Vplival na Hegel, Schopenhauer, Schelling, Marx, Steiner, Carlyle, Schleiermacher;
Podpis

Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija. Fichteja prištevamo med najvidnejše predstavnike nemškega idealizma generacije v obdobju^[10] med Kantom in Heglom.

Njegova prva dela so nastala pod močnim vplivom Kanta, vendar je že v zgodnjem prvencu »Osnove celotnega vedoslovja« (1794) začrtal lastno linijo filozofskega razvoja transcedentalnega idealizma, v katerem se oddalji od nekaterih pomanjkljivosti Kantove filozofije, predvsem kar zadeva odpravo stvari na sebi^[11]. V središče svojega filozofskega sistema, ki ga imenuje vedoslovje (nem. Wissenschaftslehre, die) postavi Jaz (nem. das Ich), ki je mišljen v ne-empiričnem smislu neomejenega absoluta. Jaz si za svojo omejitev nasproti sebi postavi ne-Jaz, kot vse kar ni Jaz^[12]. V tem oziru je končni individualni jaz vedno tudi umno bitje, ki skozi samozavedanje postavlja nasproti sebi ne-Jaz, ki ga v končni instanci doume in zatorej tudi obvlada, kar utrjuje njegovo svobodo. Fichtejeva dialektika na koncu poseže v etiko medsebojnih odnosov: spoznanje enega individua o drugem razume kot pogojenega s tem, da ga ta drugi individuum obravnava kot svobodnega.

V zgodovini filozofije je Fichteju pogosto pripadala zgodovinska vloga vmesnega filozofa nemške meščanske filozofije med Kantom in Heglom, zato je bila njegova filozofija interpretirana preko širše interpretacije nemškega idealizma. Pogosto so njegovemu subjektivnemu idealizmu očitali misticizem, spekulativnost in protislovnost. Ob boku z njegovimi filozofskimi spisi so imeli velik vpliv na nemško nacionalno gibanje »Govori nemškemu narodu« (1808), medtem ko so dela, ki so aplicirala njegovo vedoslovje na etiko, politiko, ekonomijo in pravo, imela manjši vpliv na sodobnike.

Proučevanje njegove filozofije se je ponovno uveljavilo šele od kritične izdaje njegovih del, ki so pod okriljem Bavarske akademije znanosti izhajale od leta 1964 dalje.^[13].

↑ ^1,0 ^1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ Kroner R. Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ SNAC — 2010.
d:Track:Q29861311
↑ ^4,0 ^4,1 Фихте Иоганн Готлиб // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ Discogs — 2000.
d:Track:Q504063
↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
d:Track:Q18696256 d:Track:Q2664168
↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.
d:Track:Q10855166
↑ Педагоги и психологи мира — 2012.
d:Track:Q126722605
↑ regionalna podatkovna zbirka Knjižnice mesta Olomouc
d:Track:Q130368343
↑ konec 18. stoletja, začetek 19. stoletja
↑ nem. das Ding an sich
↑ nem. Das Ich setzt das Nicht-Ich
↑ Gesamtausgabe der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Ed. Reinhard Lauth, et al. Stuttgart-Bad Cannstatt: Frommann, 1964

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Kroner&amp;nbsp;R.&lt;/i&gt;_[http://www.britannica.com/biography/Johann-Gottlieb-Fichte_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-2] Kroner R. Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q8513_citetype_Q35127_citetype_Q36524_citetype_Q194166&quot;_data-entity-id=&quot;Q29861311&quot;&gt;SNAC&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2010.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q29861311]]&lt;/div&gt;-3] SNAC — 2010.
d:Track:Q29861311

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Фихте_Иоганн_Готлиб_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Фихте Иоганн Готлиб // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q59825643_citetype_Q847959&quot;_data-entity-id=&quot;Q504063&quot;&gt;Discogs&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2000.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q504063]]&lt;/div&gt;-5] Discogs — 2000.
d:Track:Q504063

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q2664168&quot;&gt;[http://www.enciclopedia.cat/enciclop%C3%A8dies/gran-enciclop%C3%A8dia-catalana/EC-GEC-0026962.xml_Gran_Enciclopèdia_Catalana]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:ca:Grup_Enciclopèdia|Grup_Enciclopèdia]],_1968.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q18696256]][[d:Track:Q2664168]]&lt;/div&gt;-6] Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
d:Track:Q18696256 d:Track:Q2664168

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q48204_citetype_Q166118&quot;_data-entity-id=&quot;Q10855166&quot;&gt;Arhiv_likovne_umetnosti&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2003.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q10855166]]&lt;/div&gt;-7] Arhiv likovne umetnosti — 2003.
d:Track:Q10855166

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699_citetype_Q1787111&quot;_data-entity-id=&quot;Q126722605&quot;&gt;[[:d:Q126722605|Педагоги_и_психологи_мира]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q126722605]]&lt;/div&gt;-8] Педагоги и психологи мира — 2012.
d:Track:Q126722605

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q59157237_citetype_Q7094076&quot;_data-entity-id=&quot;Q130368343&quot;&gt;[https://tritius.kmol.cz/authority/866189_regionalna_podatkovna_zbirka_Knjižnice_mesta_Olomouc]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q130368343]]&lt;/div&gt;-9] regionalna podatkovna zbirka Knjižnice mesta Olomouc
d:Track:Q130368343

[10] 18. stoletja, začetek 19. stoletja

[11] . das Ding an sich

[12] . Das Ich setzt das Nicht-Ich

[13] Gesamtausgabe der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Ed. Reinhard Lauth, et al. Stuttgart-Bad Cannstatt: Frommann, 1964

[1]

[2]

[4]

[5]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

Johann Gottlieb Fichte

Rojstvo	19. maj 1762^[1]^[2]^[…] Rammenau^[d], Saška, Sveto rimsko cesarstvo^[4]
Smrt	27. januar 1814^[1]^[5]^[…] (51 let) ali 29. januar 1814^[7]^[8]^[9] (51 let) Berlin, Provinca Brandenburg, Kraljevina Prusija^[d]^[4]
Državljanstvo	Nemčija
Poklic	filozof, univerzitetni učitelj, pisatelj

Obdobje	Filozofija 18. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	nemški idealizem
Glavna zanimanja	metafizika, dialektika, etika, politična filozofija
Pomembne ideje	triada, absolutni Jaz, ne-Jaz, nemški nacionalizem
Vplivi Kant, Descartes, Spinoza, Reinhold, Schiller
Vplival na Hegel, Schopenhauer, Schelling, Marx, Steiner, Carlyle, Schleiermacher

Podpis

Johann Gottlieb Fichte

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia