Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat

Imena
IUPAC ime Kalcijev karbonat
Druga imena Aragonit; kalcit; kreda; apnenec; marmor; biser
Identifikatorji
Številka CAS	471-34-1
3D model (JSmol)	Interaktivna slika Interaktivna slika
ChEBI	CHEBI:3311
ChEMBL	ChEMBL1200539
ChemSpider	9708
DrugBank	DB06724
ECHA InfoCard	100.006.765
EC število	207-439-9
Število E	E170 (barvila)
KEGG	D00932
PubChem CID	10112
RTECS število	FF9335000
UNII	H0G9379FGK
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID3036238
InChI InChI=1S/CH2O3.Ca/c2-1(3)4;/h(H2,2,3,4);/q;+2/p-2 Key: VTYYLEPIZMXCLO-UHFFFAOYSA-L InChI=1/CH2O3.Ca/c2-1(3)4;/h(H2,2,3,4);/q;+2/p-2 Key: VTYYLEPIZMXCLO-NUQVWONBAS
SMILES [Ca+2].[O-]C([O-])=O C(=O)([O-])[O-].[Ca+2]
Lastnosti
Kemijska formula	CaCO3
Molska masa	100.0869 g/mol
Videz	Fin bel prah praškastega okusa
Vonj	brez duha
Gostota	2.711 g/cm3 (kalcit) 2.83 g/cm3 (aragonit)
Tališče	1.339 °C (2.442 °F; 1.612 K) (kalcit) 825 °C (1.517 °F; 1.098 K) (aragonit)[4][5]
Vrelišče	decomposes
Topnost v vodi	0.013 g/L (25 °C)[1][2]
Topnostni produkt (Ksp)	33×10−9[3]
Topnost (tekoče kisline)	topljiv
Kislost (pKa)	9.0
Magnetna občutljivost	−382×10−5 cm3/mol
Lomni količnik (nD)	1.59
Struktura
Kristalna struktura	Trigonalni
Prostorska skupina	32/m
Termokemija
Standardna molarna entropija So298	93 J·mol−1·K−1[6]
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−1207 kJ·mol−1[6]
Farmakologija
Oznaka ATC	A02AC01 (WHO) A12AA04
Nevarnosti
Varnostni list	ICSC 1193
NFPA 704 (diamant ognja)	0 0 0
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	6450 mg/kg (oral, rat)
NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)	TWA 15 mg/m3 (total) TWA 5 mg/m3 (resp)[7]
Sorodne snovi
Drugi anioni	kalcijev bikarbonat
Drugi kationi	berilijev karbonat magnezijev karbonat stroncijev karbonat barijev karbonat radijev karbonat
Sorodne snovi	kalcijev sulfat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO₃.

Na Zemlji je zelo pogosta snov in ga v obliki apnenca najdemo na vseh koncih sveta. Je glavni gradnik lupin morskih školjk in polžev, iz katerih so apnenčaste gore tudi nastale.

1. ↑ Aylward, Gordon; Findlay, Tristan (2008). SI Chemical Data Book (4th izd.). John Wiley & Sons Australia. ISBN 978-0-470-81638-7.
2. ↑ Rohleder, J.; Kroker, E. (2001). Calcium Carbonate: From the Cretaceous Period Into the 21st Century. Springer Science & Business Media. ISBN 978-3-7643-6425-0.
3. ↑ Benjamin, Mark M. (2002). Water Chemistry. McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-238390-4.
4. ↑ »Occupational safety and health guideline for calcium carbonate« (PDF). US Dept. of Health and Human Services. Pridobljeno 31. marca 2011.
5. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. oktobra 2018. Pridobljeno 29. oktobra 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
6. ↑ ^{6,0 6,1} Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. str. A21. ISBN 978-0-618-94690-7.
7. ↑ NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0090«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).