Univerza v Oxfordu | |
---|---|
![]() Grb univerze | |
latinsko Universitas Oxoniensis | |
Druga imena | The Chancellor, Masters and Scholars of the University of Oxford[1] |
Moto | latinsko Dominus illuminatio mea |
Moto v slovenščini | Gospod je moja luč (Psalm 27) |
Ustanovljena | ok.1096[2] |
Tip | javna raziskovalna univerza |
Finančni sklad | £8,066 mrd (2023; vključno s fakultetami)[5] |
Proračun | £2,924 mrd (2022/23) |
Kancler | Lord Patten of Barnes |
Prorektor | Irene Tracey[6] |
Akademsko osebje | 6945 (2022)[7] |
Št. študentov | 26.945 (2023)[8][9] |
Dodiplomskih | 12.580 |
Podiplomskih | 13.445 |
Drugi študenti | 430 |
Kraj | Oxford, Anglija |
Barve | Oxford Blue[10] |
Članstvo v združenjih | |
Spletna stran | ox |
University of Oxford.svg |
Univerza v Oxfordu je javna kolegialna raziskovalna univerza v Oxfordu v Angliji. Obstajajo dokazi poučevanja na univerzi že leta 1096, zaradi česar je obravnavana kot najstarejša univerza v angleško govorečem svetu in druga najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu.[11][12] Zlasti hitro je rasla od leta 1167, ko je Henrik II. Angleški angleškim študentom prepovedal obiskovanje Univerze v Parizu. Po sporih med študenti in meščani Oxforda leta 1209 so nekateri izmed akademikov pobegnili severovzhodno v Cambridge, kjer so ustanovili Univerzo v Cambridgeu.[13] Ti dve angleški starodavni univerzi imata veliko skupnih značilnosti in se skupaj imenujeta Oxbridge.[14]
Univerzo v Oxfordu sestavlja devetintrideset polavtonomnih sestavnih kolegijev, štiri stalne zasebne učne ustanove in vrsta akademskih oddelkov, ki so organizirani v štiri divizije.[15] Vsak kolegij je v okviru univerze smatran kot samoupravna ustanova, ki sam nadzoruje svoje članstvo in ima svojo lastno notranjo strukturo in dejavnosti. Vsak študent je član kolegija. Tradicionalno je vsak izmed sestavnih kolegijev v Oxfordu tudi povezan z vsaj enim sestavnim kolegijem Univerze v Cambridgeu ter izjemoma tudi s Trinity College v Dublinu.[16][17] Univerza v Oxfordu nima glavnega kampusa, temveč so njene stavbe in objekti razpršeni po središču mesta. Dodiplomsko poučevanje na Oxfordu obsega predavanja, vaje v majhnih skupinah organizirane znotraj kolegijev ali zasebnih ustanov, občasno vaje organizirane osredno s strani univerzitetnih fakultet in oddelkov, seminarje in laboratorijsko delo. Podiplomsko poučevanje poteka pretežno centralizirano.
Oxford upravlja Ashmolov muzej, najstarejši univerzitetni muzej na svetu; Oxford University Press, največji univerzitetni tisk na svetu; in največji akademski knjižnični sistem v državi. V proračunskem letu, ki se je končalo 31. julija 2023, je imela univerza skupni konsolidirani dohodek v višini 2,92 milijarde funtov, od tega 789 milijonov funtov v nepovratnih raziskovalnih sredstvih in pogodbah.
Oxford je izobrazil široko paleto uglednih alumnov, vključno s 30 predsedniki vlad Združenega kraljestva ter številnimi voditelji držav in vlad po vsem svetu. Do Oktobra 2022 se je na univerzo vpisalo, na njej delalo ali gostovalo 73 dobitnikov Nobelove nagrade, 4 dobitniki Fieldsove medalje in 6 dobitnikov Turingove nagrade, njeni alumni pa so osvojili 160 olimpijskih medalj.[18] Oxford je dom številnih štipendij, vključno s štipendijo Rhodes, enim izmed najstarejših mednarodnih podiplomskih štipendijskih programov.