Versajska mirovna pogodba

Versajska mirovna pogodba

Dolgo ime: Mirovna pogodba med antanto in Nemčijo
Naslovna stran pogodbe v angleščini
Datum podpisa	28. junij 1919
Lokacija	Versailles, Francija
Začetek veljavnosti	10. januar 1920
Pogoji	ratifikacija pogodbe s strani Nemčije in držav antante.
Podpisniki	Nemčija  Združeno kraljestvo  Francija  Italija  Japonska  ZDA Ostale države antante  Belgija  Bolivija  Brazilija  Kitajska  Kuba  Češkoslovaška  Ekvador  Grčija  Gvatemala  Haiti  Hejaz  Honduras  Liberija  Nikaragva  Panama  Peru  Poljska  Portugalska  Romunija  Siam  Urugvaj  Kraljevina SHS kot del Britanskega imperija  Avstralija  Kanada  Južna Afrika  Indija  Nova Zelandija
Depozitor	Francoska vlada
Jeziki	francoski in angleški
Treaty of Versailles v Wikiviru

Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna. 28. junija 1919, točno pet let po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sta jo podpisala nemški zunanji minister Hermann Müller in kolonialni minister Johannes Bell. Z ostalimi nemškimi zaveznicami so bile sklenjene ločene pogodbe.^[1] Spopadi so bili dejansko končani že 11. novembra 1918 s podpisom premirja, sestavljanje mirovne pogodbe pa je zahtevalo še pol leta pogajanj na pariški mirovni konferenci. 9. julija 1919 jo je ratificiral nemški državni zbor^[2] in 21. oktobra istega leta je bila registrirana pri sekretariatu Lige narodov.

Za Nemčijo najbolj sporna od številnih določil pogodbe je bila, da Nemčija sprejema izključno odgovornost za škodo, ki jo je nasprotnikom povzročila vojna. Nadaljnjih 17 členov je nalagalo državi razorožitev, odpoved številnim ozemljem in vojne reparacije nekaterim državam antante. Predvsem zahteva po plačilu 132 milijard mark reparacij je povzročila mnogo nezadovoljstva nemškega naroda, saj je nalagala ogromno breme od vojne izčrpanemu gospodarstvu.^[3]

Celotna pogodba je bila kompromis pogosto nasprotujočih si interesov držav antante, ki ni zadovoljil nikogar; Nemčija ni bila ne pomirjena ne trajno vojaško onemogočena. To je vodilo v nove konflikte, ki so na koncu privedli do izbruha druge svetovne vojne.^[4]

1. ↑ Saintgermainska mirovna pogodba z Avstrijo, Neulijska mirovna pogodba z Bolgarijo, Trianonska mirovna pogodba z Madžarsko in Sevreska mirovna pogodba z osmanskim cesarstvom
   Davis, Robert T. (ur.) (2010). U.S. Foreign Policy and National Security: Chronology and Index for the 20th Century. Zv. 1. Santa Barbara, California: Praeger Security International. str. 49. ISBN 978-0-313-38385-4.
2. ↑ Pinson, Koppel S. (1964). Modern Germany: Its History and Civilization (13th printing izd.). New York: Macmillan. str. 397.
3. ↑ Guinnane, Timothy W. (2004). »Vergangenheitsbewältigung: the 1953 London Debt Agreement« (PDF). Center Discussion Paper no. 880. Economic Growth Center, Yale University. Pridobljeno 3. decembra 2010.
4. ↑ Keynes, John Maynard (1919). The Economic Consequences of the Peace.