Zahodna fronta (druga svetovna vojna)

Zahodna fronta
Del druge svetovne vojne
Prizori iz zahodne fronte
Datum 1939 do 1945 Prizorišče Zahodna Evropa, Skandinavija Izid Zmaga zaveznikov
Udeleženci
Združeno kraljestvo ZDA Francija Kanada Poljska Nizozemska Belgija Norveška Danska Češkoslovaška (vlada v izgnanstvu) Avstralija Nova Zelandija Luksemburg	Tretji rajh Kraljevina Italija Vichyjska Francija
Poveljniki in vodje
1939–1940 Maurice Gamelin Maxime Weygand John Vereker Henri Winkelman Leopold III Otto Ruge Władysław Sikorski 1944–1945 Dwight Eisenhower, Bernard Montgomery Omar Nelson Bradley Jacob Devers	1939–1940 Gerd von Rundstedt Fedor von Bock Wilhelm von Leeb Umberto II. 1944–1945 Adolf Hitler Erwin Rommel Gerd von Rundstedt Walter Model Albert Kesselring Gustav-Adolf von Zangen
Moč
1939–1940 2,862,000 1944–1945 5,412,000	1939–1940 3,350,000 1944–1945 1,500,000

Zahodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne. Bojni na tej fronti so potekali v Franciji, Belgiji, Nizozemskem, Luksemburgu in Nemčiji, v manjši meri pa bi temu bojišču lahko prepisali tudi boje v Skandinaviji. Do uradnega odprtja zahodne fronte je prišlo 10. maja 1940, ko je nacistična Nemčija napadla nevtralne države: Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, nato pa še Francijo, ki je bila glavna zaveznica Združenega kraljestva. Po porazu držav Beneluksa in Francije je na bojišču zavladal relativen mir, ki pa so ga vsake toliko časa skalile odporniške skupine in vpadi zavezniških vojsk. Do ponovnega odprtja fronte je prišlo 6. junija 1944, ko so se na normandijskih obalah izkrcale zavezniške čete. Po tem dogodku so se boji ponovno razširili na Francijo, Belgijo in Nizozemsko, na prehodu iz leta 1944 na 1945 pa tudi v Nemčijo. Boji na zahodni fronti so se končali 7. maja 1945.